Cerkev Sv. Duha

Bale, nekoč pomemben kastel pod oblastjo akvilejskega patriarha, ima danes le dva prstana obzidja. Pravo bogastvo leži v župnijski cerkvi s kripto in pomembno predromansko skulpturo Bal in okolice, ki kaže na nekdanjo pomembnosti mesta. Cerkve v Balah so znane po freskah, stenskih slikah, med katerimi izstopa cerkev Sv. Duha. Po velikosti je skromna stavba, vendar je na pročelju vrhunske klesarske izvedbe, v stilu gotske arhitekture iz 15. stoletja. Grajena je od pravilnih kamnitih blokov, s kamnitim krovnim pokrovom, oziroma skrilavci. Ohranila je tudi lep detajl profiliranega kamnitega nosilca za večno luč, ki je na sredini šilastega oboka. Majhna notranjost kapele je orisana s freskami, ki se v novejšem času povezujejo z ustvarjanjem Alberta iz Konstanza na Bodenskem jezeru. Čeprav s pokopavanjem Sv. Pavla puščavnika poslikava tudi bližnjo cerkev Sv. Antona in nekatere druge cerkve v Istri, se vso bogastvo Albertovega repertoarja nahaja v cerkvici Sv. Duha. Prostorsko so najbolj prepričljivi prizori Beg v Egipt, Pokol nedolžnih otrok in Zadnja večerja, ki so izpolnjeni s številnimi detajli, ki ne pustijo očesu, da se spočije. Ob ustaljenih prizorih kristološkega cikla na svetniški steni mojster Albert iz Konstanza slika tudi prizor Prestola milosti s svetniki. V njegovem opusu se čutijo številni vplivi beneške cvetne gotike (gotico fiorito), srednjeevropski vplivi iz Nemčije in Češke ter zgodnjerenesančne lastnosti.