Nazaj

Gradina na Brionih

Gradina je naselje iz bronastega obdobja, ki ima osrednji plato obdan s tri slojnim obzidjem. Vhodi so bili postavljeni kot labirint in so tako oteževali vhod v naselje.

Naslov:

Veliki Brijun

Poglej na mapi

Brione sestavlja 14 otokov, ki so leta 1983 dobili status nacionalnega parka. Specifični zgodovinski pogoji so omogočili, da so se ohranili številni zgodovinski in arheološki ostanki ter je na ta način nastal največji arheološki park v Istri. Slikoviti otoki so bili naseljeni že od prazgodovine do antike. V začetku 20. stoletja je nemški industrialec Paul Kupelwieser uredil mondeno letovišče. Presenetljivo dobro je ohranjeno obrambno obzidje bronastodobnega gradinskega naselja Histrov na vrhu griča na sredini Velikega in Malega Brijuna. Eno od njih je Gradina, naselje iz bronaste dobe, ki ima ohranjeno obzidje in nekropolo, ki se nahaja severno od zaliva Verige, na istoimenskem griču. Naselje ima osrednji plato, ki je bil obdan s trislojnim kocentričnim obzidjem. Obzidje je bilo prilagojeno griču in konfiguraciji terena. Zgrajeno je s tehniko suhozida od velikih kamnitih blokov. Vsako obzidje je grajeno z obeh strani, notranjost pa je zapolnjena s drobnim kamenjem. Veliko in pomembno vlogo se je dalo izgradnji vhoda v Gradin, ki so ga kasneje nekaj krat dograjevali. Primer za to je zahodni takoimenovani Gnirsov vhod, ki je imel začetno širino tri metra in je kasneje zmanjšana na en meter, da bi se preprečil prodor sovražnika. Razen tega so vhodi postavljeni kot labirint, kar je pravtako oteževalo in upočasnjevalo sovražnika. Na obzidju so ohranjeni tudi kamenje, ki je služilo za obrambo. Od maloštevilnih bronastih najdb je najden tudi vrh sulice in bodlja, ki je bil del grobnega priloga. Že omenjena nekropola se nahaja ob obzidju naselja, ob posameznih vkopih so najdene tudi ograjene družinske grobnice. Prebivalci Gradin so svoje pokojnike pokapali v zabojih od kamnitih plošč, ki so jih položili pod kamnito gomilo. Takšne grobnice s pokopi skeletov v skrčenem položaju datirajo v 14. stoletja pr.n.št, najdene pa so na okoliških gričih Ciprovca, Antunovca in Rankuna.